Golac v Slovenski Čičariji

Golac v Slovenski Čičariji

Na golcu smo danas, sami kako kukovica. Tako o današnjem Golcu domačini.

Vas Golac v Slovenski Čičariji (664 m) je majhno obmejno razloženo naselje z gručastim jedrom (deli naselja so: Cepčov kraj, Krajanov kraj, Maglički kraj in Škrljevski

kraj) in s tremi višje ležečimi zaselki: Zagrad, Gojaki in Brdo, s skupnim domačim imenom Gorinci. Na severovzhodu meji na Poljane, na severu na Obrov ob cesti

Kozina - Reka, na zahodu na Skadanščino in pogorje Slavnika, na jugovzhodu na hrvaški strani na Jelovice, Vodice in Dane. Vas leži na severnih pobočjih

Slavniškega pogorja (Razsušica, 1082 m), na krednem apnenčastem svetu, štiri kilometre jugovzhodno od Obrova v Podgrajsekm podolju.

Pod vasjo in zaselki se razprostira razgibano golačko polje. Na golačkem katastru je osemindvajset vrhov, od tega štirje tisočaki. Porasli so z bukovjem,

borom, in brinjem. Golac je ena izmed petindridesetih vasi v severni Slovenski in Hrvaški Čičariji.

Ime Čiči prihaja iz Cetim, Citim, Citi - prebivalci ob Jadranskem in Jonskem morju, ki so bili potomci starih Japodov. Drugi vidijo izvor besede čiča, striček,

s katero so se Čiči pozdravljali in nagovarjali. V Slovensko Čičarijo naj bi prišli kot begunci pred Turki v privi polovici 17. stoletja iz Južne Dalmacije.

Čičarijo je težko določiti zato ne bomo veliko pogrešili, če rečemo, da je severna meja Čičarije južno od državne ceste Trst - Reka (od Kozine do Rupe).

Na Golcu govorijo jezikovno čisto čakavsko-ikavsko narečje, ki so ga prvotni prebivalci prinesli iz nekdanje domovine v južni Dalmaciji. Zanj so značilni številni

hrvatizmi, najdemo pa tudi romunske in druge besede.

V preteklosti se grad in vas pojavljajo s slovenskim imenom Golac grad pa Kartsberg oz. Karsperg. Golac je verjetno ketskega izvora, saj v ketlščini pomeni majhen kraj.

Tudi ime grada Kartsberg pomeni gorska utrdba po keltsko. Druga možna razlaga imena Golac temelji na domnevi, da je bila tukajšnja pokrajina v preteklosti gola.

Najvišji vrhi so Žabnik ali Ostrič, Medvižica, Razsušica ali Pil, Mala in Velika Plešivica, ki so naravna gorata meja s Hrvaško. Na hribu Grdina so slabo opazne

ruševine srednjeveškega gradu in vodnjaka. Tu je našel Marchesetti zelo dvomljive ostanke prazgodovinskega gradišča.

Letalo je treščilo v hrib Razsušica - Pil. Med prvo svetovno vojno je leta 1918 letalo treščilo v hrib Razsušica pri vračanju z bombardiranja vojaških naprav v Mestrah pri

Benetkah v Italiji. Bilo je poleti zvečer in ljudje so še bili pred hišami. Zaradi nizkega leta, viharja in premajhne vidljivosti je letalo s krelom zadelo v vrh

hriba Razsušica in se zrušilo na njegovem pobočju pod vrhom. Zjutraj so ljudje našli mrtve vse člane posadke. Pokopali so jih v levem kotu pokopališča na Golcu.

Po vojni so jih svojci prekopali. Na kraju letalske nesreče je še danes okroglo znamenje.

Iz krstnih knjig župnij Hrušica in Golac razberemo, da je bilo v letih 1702 - 2001 na Golcu rojenih 3994 oseb. Skupaj v župniji Golac je bilo vse skupaj 6160 oseb.

Po prvi svetovni vojni je začelo prebivalstvo nenehno upadati, še bolj pa po drugi svetovni vojni zaradi pomanjkanja dela. Danes je tukaj še okoli 35 prebivalcev.

Osnovni viri preživljanja Golčanov v preteklosti so bili skromno kmetijstvo, cvetoča ovčereja, razvejano gozdarstvo s kuhanjem oglja, žganje apna in nabiranje brinja.

Kmetijstvo: rž, pšenica, krampir, jabuke, češpe, orihi in v Vitrenjaku so bile senožeti, tam so kosci in grabljice peli, kako da bi pošli s pira.

Ovčerejo: so Golčani prinesli kot tradicijo iz Dalmacije. Na Golcu je bilo prvotno 4000 ovac. Danes jih ima samo en lastnik okoli 250.

Gozdarstvo: je pomenilo trgovanje z lesom in krbunom (ogljem) s Trstom v Avstroogrski in Italiji kasneje pa s Koprom in z Reko.

Krbunice: vsak kmet je zase spalil svako lito po jenu krbunicu. Na Golcu so na leto naredili dvajset do trideset stotov krbuna.

Japlenice: kuhanje dobroga japna za zidanje in pleskanje je pomenilo dober vir zaslužka.

Tukli su brinj: močan vir zaslužka je bilo izvažanje brinjovih jagod in kuhanje brinjovca. Pošiljali so ga tudi v Ameriko in Nemčijo.

Na Golcu so imeli tudi Kovače, Tkalce, Žnjidare, Šuštare, Butige, Batude in Kuntrabante.

Imeli so in jo imamo še vedno Vruljo (vodo), Lokve, Šolo, Pomožno pošto, Župnijo in Cerkev, Pokopališče in Kapelice.

Čič se rodi z malom maturon!

Četiri sela jedan Golac!

Žau se neda vsega povedat zato si pridite ogledat! ☺️👌❤️